Cilj pilotnega projekta je v praksi preizkusiti tehnično in operativno pripravljenost evrosistema na morebitno uvedbo digitalnega evra, obenem pa preveriti tudi uporabniško izkušnjo. Projekt se bo predvidoma začel v drugi polovici prihodnjega leta, trajal pa bo 12 mesecev. V njem bodo sodelovali izbrani ponudniki plačilnih storitev – NLB je ena od 36 –, izbrani trgovci in zaposleni v centralnih bankah evrosistema. Sodelujoči bodo med testom uporabljali t. i. beta različico digitalnega evra, ki bo po funkcionalnosti in tehničnih značilnostih zelo podobna digitalnemu evru, kot ga predvideva osnutek zakonodaje, vendar ne bo imela statusa zakonitega plačilnega sredstva.

Test bo potekal tako, da bodo zaposleni v evrosistemu beta različico digitalnega evra preizkušali v vsakodnevnih situacijah, kot so plačila drobnih storitev ali plačila med posamezniki, ter tako zagotovili realistične in raznolike pogoje testiranja. Izbrani ponudniki pa bodo lahko sodelovali na dva načina, in sicer bodisi kot t. i. distribucijski ponudniki plačilnih storitev (PSP), ki bodo zaposlenim v evrosistemu omogočili dostop do storitev beta različice digitalnega evra, kot so odprtje računa za beta digitalni evro in izvajanje plačil; bodisi kot t. i. pridobiteljski ponudniki plačilnih storitev (acquiring PSPs), ki bodo sodelovali z izbranimi trgovci in jim omogočili prejemanje plačil v beta digitalnem evru. Nekateri ponudniki, tudi NLB, pa bodo opravljali obe vlogi, tako distribucijsko kot pridobiteljsko. 

Digitalni evro bi za stranke predstavljal predvsem dodatno možnost plačevanja, ne bi pa zamenjal obstoječa plačilna sredstva. Če bo izdan, bo digitalna oblika centralnobančnega denarja, podobno kot je gotovina danes fizična oblika evra, le da se bo uporabljal v digitalnem okolju.

V povprečju strankam zaradi digitalnega evra načeloma ne bi bo treba bistveno spreminjati vsakdanjega bančnega poslovanja. Stranke bodo še naprej lahko uporabljale svoj bančni račun, kartice, digitalno banko, takojšnja plačila in gotovino. V praksi bi bila dodana vrednost morda najbolj vidna kot dodatna vsesplošno sprejeta možnost plačevanja in kot enotna uporabniška izkušnja pri plačevanju znotraj evrskega območja, ne glede na to, ali uporabniki plačujejo doma, v drugi državi evrskega območja, na spletu ali neposredno drugi osebi.  

Cilj ECB je biti pripravljen na morebitno prvo izdajo digitalnega evra v letu 2029, ob predpostavki, da bo ustrezna zakonodaja o uvedbi digitalnega evra sprejeta še letos.