NLB vložila Pobudo za presojo ustavnosti makrobonitetnih ukrepov omejevanja kreditiranja prebivalstva v Republiki Sloveniji

Zaradi narave (nepredvidena uvedba praktično čez noč) in radikalnega vpliva (presežno znižanje obsega kreditiranja in dostopnosti posojil Slovenkam in Slovencem v okviru striktno reguliranega in nadziranega sistema poslovnih bank in hranilnic, medtem ko je to dopuščeno pri dražjih in za stranke bolj tveganih tretjih ponudnikih) uvedenih ukrepov na kakovost življenja slovenskega prebivalstva verjamemo, da bo Ustavno Sodišče Republike Slovenije zadevno Pobudo obravnavalo prednostno.

Osnovni cilj ukrepov je bil domnevno znižanje obsega rasti dolgoročnih in nenamenskih potrošniških posojil prebivalstvu, pri čemer je pričakovano in napovedano že prišlo do radikalnega učinka s praktično popolno zaustavitvijo rasti skupnega obsega posojil prebivalstvu. Še posebej pa je akutno dejstvo, da se je število posamičnih posojil in strank dramatično zmanjšalo, kar nakazuje, da je v tem trenutku bistveno manjši del populacije kreditno sposoben v poslovnih bankah tudi za povsem običajne, namenske posojilne posle.

Uvedeni ukrepi bi naj bili sprejeti z namenom zaščite interesov davkoplačevalcev, pri čemer je slovensko prebivalstvo v relevantnih mednarodnih primerjavah med najnižje zadolženimi, banke pa so trdno kapitalizirane in visoko likvidne, kar pomeni, da lahko z lastnim kapitalom absorbirajo tudi morebitne večje šoke brez potrebe po sanacijah s proračunskimi sredstvi. Poleg tega imamo v slovenskem okolju za seboj svežo izkušnjo izjemno zaostrenih kriznih razmer, a se v obdobju 2009—2015 kljub podvojenemu obsegu nezaposlenosti plačilna nesposobnost prebivalstva ni presežno negativno odrazila v izkazih poslovnih bank.

V zadnjih analizah je bilo prihodkovno tveganje poslovnih bank v Republiki Sloveniji presojeno kot visoko in naraščajoče, medtem ko je bilo kreditno tveganje ocenjeno kot stabilno, zaradi česar ni mogoče intuitivno razumeti potrebe po tovrstnem posegu na trg.

Še težje je mogoče razumeti, da se tovrstni ukrepi uvedejo nepredvidljivo čez noč, praktično sredi trženjskih kampanj posamičnih bank na področju potrošniških posojil in digitalne prodaje, v katere je vloženega veliko časa in denarja, njihovi učinki pa se zaradi nezmožnosti takojšnje prilagoditve kreditnega procesa preko digitalnih poti izničijo, s čimer nastane ekonomska škoda, saj v primeru predvidenih tovrstnih ukrepov takih kampanj ne bi pripravile in izvedle.

V razmerah take pravne nepredvidljivosti je tudi izjemno težko izvajati predvidljivo poslovno načrtovanje in vrednotenje podjetij, ob zavedanju, da je v zadnjih letih prišlo do spremembe lastništva v štirih največjih in še nekaj manjših bankah v Republiki Sloveniji.

Posledično v NLB ocenjujemo, da so bili omejevalni ukrepi uvedeni prenagljeno in v preradikalni obliki ter bi jih bilo potrebno umakniti, morebitne anomalije s strani posamičnih tržnih udeležencev pa nagovoriti z ustrezno usmerjenimi posamičnimi in ne sistemskimi ukrepi.

NLB Komuniciranje