Skoči na vsebino

Pojasnilo NLB v zvezi z Zakonom o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih

V skladu s Pravili Ljubljanske borze in 158. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) v povezavi s 17. členom Uredbe EU 596/2014 NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana, obvešča: Državni zbor Republike Slovenije je danes, 2. februarja 2022, sprejel Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih (v nadaljevanju Zakon), pri čemer ni upošteval negativnih mnenj slovenske Vlade, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije in Evropske centralne banke. Ker je Republika Slovenija 25-odstotni delničar NLB d.d., bo ta ukrep posredno zmanjšal premoženje vseh državljanov Slovenije.

Zakon vpliva na vse posojilne pogodbe v švicarskih frankih (ne glede na to, ali pogodbe še veljajo), sklenjene med bankami, ki poslujejo v Sloveniji (vključno z NLB), v vlogi posojilodajalk in fizičnimi osebami kot posojilojemalci, v obdobju med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010. Zakon določa, da se omejitev menjalnega tečaja med švicarskimi franki in evrom določi 10-odstotno valutno kapico (»valutna kapica«) ter se bo uporabljal od sklenitve katere koli od zadevnih posojilnih pogodb. V času veljavnosti valutne kapice je vrednost obrokov in drugih plačil po takih posojilih enaka znesku, pri katerem je bila meja valutne kapice vzpostavljena, posojilodajalec pa bi moral posameznemu posojilojemalcu povrniti morebitno preplačilo. Poleg tega za vsako preplačilo takšnega posojila s strani posojilojemalcev veljajo zamudne obresti, ki jih plača posojilodajalec.

Ker Zakon retroaktivno vpliva na civilnopravna pogodbena razmerja, so o ustavnosti Zakona v zakonodajnem postopku obsežno razpravljali številni državni in evropski organi, ki menijo, da Zakon krši slovensko Ustavo. Delničarji slovenskih bank, ki jih ta Zakon zadeva (vključno z NLB), so več slovenskim in evropskim organom posredovali skupno pismo, v katerem so izrazili veliko zaskrbljenost glede Zakona. NLB namerava zoper Zakon uporabiti vsa pravna sredstva pred Ustavnim sodiščem in po potrebi tudi pred ustreznimi evropskimi inštitucijami.

Na podlagi ocene Zakona in v kolikor predvideni pravni postopki ne bodo uspešni, NLB ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine v višini 70 - 75 milijonov EUR, pri čemer je potrebna nadaljnja podrobna analiza. Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv, glede na omejen obseg kreditiranja prebivalstva s posojili v švicarskih frankih v preteklosti. V NLB to ocenjujemo kot nepopravljalni dogodek po poročevalskem obdobju.

NLB Komuniciranje

Zadnje novice

Zadnja sporočila za javnost

NLB določila ceno novih obveznic za vključitev v dodatni temeljni kapital (AT1)
10.11.2026

NLB določila ceno novih obveznic za vključitev v dodatni temeljni kapital (AT1)

NLB je uspešno zaključila postopek zbiranja naročil za izdajo AT1 obveznic brez zapadlosti in z možnostjo odpoklica po petih letih (NC5), v višini 350 milijonov evrov. Transakcija je pritegnila veliko zanimanje vlagateljev, pri čemer je končna knjiga...

Preberi več
Objava načrtovane izdaje obveznic
09.11.2026

Objava načrtovane izdaje obveznic

V skladu s Pravili Ljubljanske borze in 158. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) in v povezavi s 17. členom Uredbe EU 596/2014 NLB d.d., Trg republike 2, 1000 Ljubljana objavlja:...

Preberi več
Dinamično tretje četrtletje v znamenju vztrajne rasti kreditov, višjih marž in stroškovne discipline
05.11.2026

Dinamično tretje četrtletje v znamenju vztrajne rasti kreditov, višjih marž in stroškovne discipline

V tretjem četrtletju leta 2026 je NLB Skupina ustvarila čisti dobiček v višini 159,6 milijona evrov, kar je prispevalo k čistemu dobičku v višini 412,0 milijonov evrov v prvih devetih mesecih leta 2026. Doseženi rezultati še utrjujejo naše zaupanje v...

Preberi več