NLB priznanje Ljubljanske borze za delnico leta Prve kotacije

Pri izboru delnice leta Ljubljanska borza upošteva kriterije, kot so višina prometa, porast tečaja, porast prometa in število dni, ko se je z delnico trgovalo. Analiza je pokazala, da je bila delnica NLB v teh kategorijah znova nepremagana. NLB je sicer to priznanje prejela že lani in leta 2021, leta 2022 pa je Ljubljanska borza prepoznala trud in napredek ekipe, ki skrbi za odnose z vlagatelji, ter NLB podelila nagrado za najboljše odnose z vlagatelji.

Spomnimo: delnice NLB so se v prvo kotacijo Ljubljanske borze, globalna potrdila o lastništvu (GDR) pa na glavni trg Londonske borze uvrstile pred dobrimi šestimi leti. Tistega novembrskega jutra je delnica NLB trgovanje začela pri 51,50 evra, včeraj (25. novembra 2024) je trgovalni dan zaključila pri 128 evrih. Vse od vstopa na borzo pred šestimi leti so bili vlagatelji tako deležni 258,62 % skupnega donosa v obliki 148,54 % donosa iz rasti cene delnice in 110,08 % donosa iz dividend. Skupni letni donos v tem obdobju je tako znašal več kot 23,55 %.

»V tem priznanju, na katerega smo zelo ponosni, se odraža tako delo ekipe, ki skrbi za odnose z vlagatelji, kot tudi trud vseh kolegic in kolegov v banki, ki prispevajo k uspehu NLB,« je ob prejemu nagrade dejala Valerija Pešec, direktorica Odnosov z investitorji. »V NLB se zelo trudimo ne le, da se med svetovnimi vlagatelji sliši in širi dober glas o naši banki, ampak tudi o celotnem slovenskem kapitalskem trgu, saj to koristi vsem borznim družbam. Tako smo na primer maja letos ob robu Dne vlagateljev NLB pripravili tudi Investicijsko konferenco slovenskih in hrvaških borznih družb, na katero smo povabili številne vlagatelje iz celega sveta ter slovenska in hrvaška podjetja, ki kotirajo na borzi, in jim omogočili povezovanje. Ponosni smo na njihovo zaupanje in zanimanje ter na to, da tudi na tak način odpiramo varata novim poslovnim priložnostim,« je dodala.

Na nujnost razvoja slovenskega kapitalskega trga je na današnji okrogli mizi, ki je potekala ob robu podelitve nagrad najboljšim borznim družbam, opozoril tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Kot je dejal, so največja ovira za tuje vlagatelje na slovenskem kapitalskem trgu likvidnost in status trga. 

je poudaril in kot najhitrejšo pot, da bi to lahko dosegli, predlagal uvrstitev 25 % -1 delnice ene ali več infrastrukturnih družb v državni lasti na Ljubljansko borzo po sistemu prve javne ponudbe delnic (IPO). Kot dobrodošlo potezo in korak v pravo smer je izpostavil Individualni naložbeni račun, pobudo ministrstva za finance, a opozoril, da pri tem vseeno pogrešamo nekoliko večjo ambicioznost, še posebej, če pogledamo, kako se z izzivom krepitve domačega kapitalskega trga spoprijemata sosednji Italija in Hrvaška. 

Na koristnost takšnih pobud, ki spodbujajo razvoj kapitalskega trga doma in širše, pa je pred dnevi na okrogli mizi z naslovom Konkurenčna Evropa – izgubljeni raj ali nov zagon na IEDC – Poslovni šoli Bled opozoril tudi Archibald Kremser, CFO, ki je dejal: »Kapitalski trgi v Evropski uniji se morajo bolj razviti, saj vsi skupaj trenutno predstavljajo le delček ameriškega kapitalskega trga. To pa je ovira za razvoj evropskega gospodarstva. Poleg tega pa so evropski kapitalski trgi preveč razdrobljeni, kar dodatno zmanjšuje njihovo vlogo, slovenski kapitalski trg pa je napačno uvrščen celo med obrobne trge (t.i. frontier market).«  

NLB Komuniciranje