Skupna bruto posojila so se od začetka leta povečala za 11%, k čemur so prispevali ugodnejši pogoji financiranja ter stalno prilagajanje prodajnega modela in pristopa k upravljanju odnosov s strankami. Rast je bila raznolika; v Sloveniji so se posojila podjetjem in državi povečala za 10%, posojila prebivalstvu pa za 8%, medtem ko je na trgih JVE rast posojil dosegla 13-14%, kar je odraz tako makroekonomskih dejavnikov kot izboljšane prodajne učinkovitosti.
Skupni prihodki Skupine so v prvih devetih mesecih kljub padcu obrestnih mer za 150 bazičnih točk v primerjavi z enakim obdobjem lani ostali stabilni na ravni 963 milijonov evrov, predvsem zahvaljujoč nadaljnji rasti posojil in načrtnemu zmanjševanju občutljivosti obrestnih prihodkov s povečanjem dolgoročnih izpostavljenosti. Tudi zaradi stabilizacije obrestnih mer so se čisti obrestni prihodki v primerjavi s prejšnjim četrtletjem povečali za 2%. Čiste opravnine so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečale za zelo solidnih 8%, na kar je pomembno vplivala rast našega deleža v vlaganjih prebivalstva v finančne storitve, zlasti pri upravljanju premoženja in prodaji zavarovanj, torej v skladu z našimi strateškimi prednostnimi usmeritvami.
Kljub različnim globalnim makroekonomskim dejavnikom, ki vplivajo na vso Evropo, NLB Skupina ostaja optimistična glede uresničitve strateških ciljev za leto 2030 in doseganja 50 milijard evrov bilančne vsote ter 1 milijarde evrov čistega dobička. Ocenjujemo, da je potencial rasti v okvirih naše geografske prisotnosti velik, saj znaša povprečje bančne pokritosti le približno polovico primerljive na evro-območju. Zasebno porabo, ki spodbuja rast posojil prebivalstvu, še naprej poganjata zlasti rast osebnih prejemkov in nizka stopnja brezposelnosti. Javna vlaganja oziroma poraba naj bi ostala visoka, izvoz pa naj bi se postopoma okrepil zaradi večjega povpraševanja iz Evropske unije.